Spomini na naš koncert ob 10-letnici zbora – kot bi bilo včeraj …
Prva okrogla! 10 let zbora, pa ne kateregakoli, ampak Ženskega pevskega zbora Moj spev, je neprecenljiva izkušnja. Na naših letnih koncetih je lepo vsako leto … pa že misliš, da bo naslednje leto težko še bolje, pa je vedno. Tokrat desetič.
Spevčice in naš Peter smo praznovale vse leto, poseben večer pa smo vsem našim zvestim poslušalcem, prijateljem, sorodnikom in znancem namenile s koncertom 10. junija 2016.
Kot se za dekleta in dame spodobi, smo poskrbele, da je bil naš koncert nekaj posebnega. Nestrpno pričakovanje in navdušenje je med nami velo že dolgo pred koncertom. Repertoar, ki smo ga pomagale izbrati je bil sestavljanka pesmi vseh desetih let, ki jih je Peter spevno povezal v celoto. Pevke smo poleg zagnanosti na vajah in množičnega celoletnega praznovanja skupaj stopile tudi pri pripravi na koncert. V skupinicah smo pripravile pogostitev, spominke za obiskovalce, predstavitev, dekoracijo in vse potrebno, kar nas je še dodatno povezalo.
Kar oprijemljivo navdušenje je po Kulturnem domu Franca Bernika velo že pred koncertom. Polne pričakovanja in zardele od ličil, ki jim soj odrskih luči še ni spremenil agregatnega stanja, smo se za obeležitev našega praznovanja obvezno še fotografirale, nato pa smo skoraj že morale na oder. V do zadnjega stola napolnjeni dvorani so nas pričakali naši, večinoma zvesti, poslušalci.
Še preden smo dobro začele peti, je nas in našo publiko v smeh že začel spravljati prisrčni povezovalec programa Matej Primožič, bolj poznan kot Pato, ki je zgodovino zbora, misli in nekaj »pametnih« delil v času, ko smo me že mislile na naslednjo pesem. Saj ne, da bi se hvalile, a publiki je bil naš nastop res všeč, o čemer so pričali dolgi aplavzi pa tudi čestitke prijateljskih zborov. Bile smo res »v elementu«. Kako bi tako ne bilo, ko smo pa prepevale uspešnice vseh desetih let! Pred koncertom so naše spomine in skupne trenutke obujale tudi fotografije na platnu … lepo je gledati sopevke, ki so rasle z zborom, zbor pa z njimi. Začele so še kot najstnice z mozolji, sedaj so pa mamice 🙂 Lepo je gledati Petra in njegovo potrpežljivost z nami. Pa vse može in fante pa tudi bodoče (in bivše) fante, ki nas spremljajo na naših koncertih.
V spomin na naš koncert spremljajo naše preljube na njihovih poteh prisrčne kvačkane rožice v naših barvah – odraz ustvarjalnosti kopice pevk, ki obvladajo znanost kvačkanja.
Potem so pa še stvari, ki so čisto naše…Uršin odličen sirček, pa kakšen zafušan komad, ko je bila fovš flavta (huf, samo da nismo me krive 😉 ), pa Pato, ki preveč govori, pa naša menegerka Nina s svojo pripravnostjo, zavzetostjo in spodbudami … Pa vse smešne vaje s Petrovimi cvetkami o otrocih in cvetličnih loncih in balonih in rožicah. Ni samo jubilej. Moj spev je del življenja pevk, gradimo ga vsaka po svoje, zato je okrogla obletnica tudi zalet za naprej in možnost, da zgodbo o lepoti glasbe, skupnega ustvarjanja in prijateljstva pišemo še naprej.
Na koncu se vse lepo sestavi … pa naj je jubilej ali pa “navaden” letni koncert. V sebi nosimo pravo lepoto, ki očara, kamorkoli pridemo 🙂 Moj Spev … s sanjami preganjamo sivino, v trenutek ujamemo vedrino! 🙂
T.K.